V ponedeljek, 21.10.2013 smo se udeležili premiere dokumentarca Smeti (Trashed) v Kinu Šiška v Ljubljani. V filmu, ki je bil izbran za poseben prikaz na filmskem festivalu v Cannesu se znani igralec Jeremy Irons nameni raziskati razsežnosti in vplive globalne problematike odpadkov, ko na svojem potovanju okoli sveta obiskuje čudovite kraje, okrnjene zaradi onesnaževanja.

Film je seveda srce in možgane parajoč ter prežet z neizmerno neumnostjo potrošništva. Irons odlično odigra povezovalca in ni le znano ime z glasom iz ozadja. Film ponudi kar nekaj alternativ in dobro poudari, da plastika ni fantastična, prav tako tudi ne naše okoljske (ne)ureditve. Vendar pa ena od rešitev, o kateri je bilo v filmu veliko govora (anaerobna predelava organskih odpadkov) prav tako proizvaja strupene odpadke (nastalo gnojilo lahko vsebuje med drugim tudi težke kovine), pa o tem ni bilo nič povedanega. To, kako je bila predstavljena in opevana ameriška praksa prisilnega dela zapornikov za kidanje dreka civilizacije, pa raje ne bi komentirali …

Prav je omeniti, da je film zastavljen precej “promocijsko” in morda celo naivno. Avtor nam skuša na vsak način vsiliti mnenje, da je en način predelave odpadkov slab, drug pa dober in to niti ne utemeljeno, ampak kar tako pavšalno. Uporablja klasično finto, že znano iz kakšnih drugih ameriških dokumentarcev – posname intervju z nekaj t. i. “strokovnjaki”, ki pa so le običajni ljudje s trdnimi osebnimi prepričanji, njihova mnenja pa precej subjektivna. Sežigalnice smeti, ki trenutno delujejo po svetu morda res proizvajajo veliko strupov ki jih spuščajo v okolje. To je bilo dobro opisano preko lokalnega primera, predstavljenega na okrogli mizi, ki je sledila po projekciji.

Z ministrstva za okolje se žal nihče ni udeležil debate, v občinstvu pa tudi ni bilo videti njihovega predstavnika. Naš evropski komisar za okolje Janez Potočnik je posnel video nagovor, ki so ga predvajali pred ogledom filma. Veliko lepih besed, žal pa ne kaj dosti več. Na srečo je na okrogli mizi situacijo reševal dr. Andrej Kržan s kemijskega inštituta, ko je vsaj malo izpostavil še primernejše reševanje situacije: spremembo načina kako vsak posameznik pridela odpadke (da jih sploh ne ustvari, tiste ki pa jih, pa loči tako, da jih je moč reciklirati) in tehnologija, ki nam lahko pomaga pri razstrupljanju strupov, ki nastajajo pri obstoječih tehnologijah predelave. 

Torej, promocijsko je ta dokumentarec močno orožje, strokovno pa bolj za okras. Morda pa zna v nekaterih pogledih biti celo škodljiv? Vseeno priporočamo ogled, saj film vsebuje kar nekaj zelo dobrih informacij za vse nas, ki nas zanima ta problematika.