7. 1. 2016

O nas

Flattr this!

Vizitka društva:

  • Ime: Društvo za trajnostni razvoj Duh časa
  • Naslov: Trubarjeva cesta 72, 1000 Ljubljana
  • Matična št.: 4016955
  • D.Š.: 21328625
  • TRR pri DH: SI56 6100 0000 4583 888
  • Št. odločbe o vpisu v register društev pri U.E. Ljubljana: 215-1294/2009-10 (1311202)
  • Datum vpisa v register: 15. 1. 2010

Društvo nima lastnih prostorov, a si jih želimo. Če nam pri tem lahko pomagate, smo vedno dosegljivi na info@duh-casa.si

Smo nevladna, neprofitna in prostovoljska organizacija, katere namen je zbiranje in izvajanje idej ter predlogov za prehod v gospodarstvo, osnovano na virih.

Za kaj se zavzemamo?

Društvo za trajnostni razvoj Duh časa je organizacija, ki se zavzema za trajnostni razvoj, socialno enakost, skupno dobro, prost dostop do izvorne kode, designa in načrtov ter prehod na obnovljive vire energije. S svojim delom želimo javnosti prikazati možnosti, ki nam jih ponujajo dosedanja odkritja v znanosti in tehnologiji. Tržni način gospodarjenja (ki vodi v potrošništvo, tekmovalnost, družbeno neenakost, izkoriščanje, uničevanje naravnega okolja ipd.) daje veliko prednost dobičku pred skupnim dobrim. Posledično se zelo težko uveljavijo tehnologije in priložnosti, ki prinašajo trajnostne rešitve ali splošno blaginjo, saj tovrstne rešitve niso ravno naklonjene dobičku. V društvu zato menimo, da izzivov, s katerimi se kot družba soočamo, ne moremo več reševati v okvirih tržne ekonomije. Zaradi izredne kompleksnosti sedanjega družbenega sistema ter soodvisnosti posameznih segmentov gospodarstva in družbe je to verjetno celo nemogoče. Temeljni vzroki za nekatere izmed največjih težav (uničevanje naravnega okolja in biotske raznolikosti, kriminal, korupcija, pomanjkanje, družbena razslojenost, vojne …) so namreč globoko zakoreninjeni v sam družbeni sistem, gospodarstvo kot ga poznamo, pa brez njih sploh ne bi moglo delovati.

Kaj je naš cilj?

Naš cilj je popolna prenova gospodarstva v skladu s trenutno stopnjo razvoja znanosti in tehnologije. Predlagamo postopen prehod v gospodarstvo, osnovano na virih, katerega vidimo kot trenutno najbolj dovršeno in celovito zbirko rešitev, ki jim lahko rečemo družbeni sistem. Predlagani sistem temelji na trajnosti, skrbi za človeka in okolje ter ohranjanju dinamičnega ravnovesja. Mesta bi postopoma preoblikovali v samostojne, prehrambeno in energetsko povsem neodvisne enote, prebivalcem pa sistemsko zagotovili brezplačen dostop do stanovanja, življenjskih potrebščin, socialnih in zdravstvenih storitev, šolanja, javnega prevoza in storitev. Tak družbeni sistem bi bil tehnološko seveda zelo napreden. Z avtomatizacijo bi lahko na mnogih področjih proizvodnje ljudi razbremenili ponavljajočih se monotonih služb (kar že počnemo, žal z negativnim učinkom). Postopoma bi bilo tudi drugje potrebnih vedno manj zaposlenih. To bi spodbudilo temeljne spremembe v denarnem sistemu, saj bi zaradi pomanjkanja služb in nastalega, vsem dostopnega izobilja, vloga denarja postala vprašljiva. Raven medsebojnega zaupanja bi se z izobiljem (in družbeno enakostjo, ki mu sledi) povečala do te mere, da bi lahko kot družba nekoč delovali tudi brez tega menjalnega sredstva. Ljudje bi več časa posvetili družini, lastnim interesom in potencialu, napredek pa bi naprej gnalo sodelovanje, ne tekmovalnost.

Pomembno je razumeti, da bi imeli v tako urejeni družbi vsi popolno svobodo nad svojim življenjskim slogom. Tako bi lahko nekdo živel npr. popolnoma asketsko, brez tehnologije, v naravnem okolju in proč od mesta, pa vseeno po potrebi uporabljal vse uporabne prednosti sistema (npr. zdravstvena oskrba, transport, energija …). Poleg tega se na virih osnovano gospodarstvo ne dotika vere in duhovnosti, saj so ta vprašanja prepuščena družbi oz. posamezniku. Predlagani sistem zgolj sistemsko naslavlja in rešuje življenjske potrebe ljudi in okolja, od katerega smo neizogibno odvisni. S prehodom na gospodarstvo, osnovano na virih, bi lahko ne le zmanjšali, ampak odpravili lakoto, pomanjkanje, družbeno neenakost, korupcijo in navsezadnje tudi vojne, človeštvo pa bi doživelo preporod v znanosti, umetnosti in duhovnosti.

Temeljne naloge in cilji:

  • zavzemanje za družbene spremembe v smeri trajnostnega razvoja;
  • razumevanje temeljnih vzrokov za nepravilnosti v trenutnem sistemu;
  • izobraževanje javnosti o trajnostnem razvoju;
  • izvajanje dejavnosti, ki prinašajo trajnostne rešitve;
  • izvajanje dejavnosti, ki prinašajo socialno enakost;
  • osveščanje o obnovljivih virih energije;
  • raziskovanje energetskih rešitev, osnovanih na obnovljivih virih;
  • ohranjanje in obnova naravnega okolja;
  • zavzemanje za socialno enakost;
  • sodelovanje in povezovanje s sorodno mislečimi organizacijami;
  • odprava umetno postavljenih meja med narodi;
  • postopen prehod na gospodarstvo, osnovano na virih.

Obrazložitev:

Soočamo se z izjemno zahtevnimi težavami, ki bremenijo človeštvo, uničujemo namreč naravno okolje, rušimo celotne ekosisteme ter drastično zmanjšujemo biotsko raznolikost. Razlike med ljudmi in narodi so vedno večje, 1% prebivalstva ima v lasti 90% celotnega svetovnega bogastva. Na Zahodu po nekaterih raziskavah zavržemo skoraj 50% pridelane hrane, v nerazvitih državah pa vladata pomanjkanje in lakota. Vseeno nas večina še vedno ne razume, da smo dejansko kos vsem tem izzivom. Zlahka bi namreč lahko odpravili pomanjkanje, korupcijo, vojne in z njimi potrebo po vojaški industriji, težave z onesnaženjem, našo odvisnost od fosilnih goriv in z njo tudi neizogibno pomanjkanje energije, da o bližajočih se finančnih kolapsih sploh ne govorimo … za vse našteto so na voljo rešitve. Imamo namreč znanje in tehnologijo, velika večina težav pa je, verjeli ali ne, tehnične narave. Poznamo npr. avtomatizirane sisteme vrtnarjenja za proizvodnjo hrane na Marsu, ne uporabljamo pa jih na Zemlji; živimo na žareči krogli lave, ogrevamo pa se s premogom; imamo nadvse učinkovite inštrumente za izobraževanje javnosti (mediji), uporabljamo pa jih za ekonomsko propagando … Seveda vseh nepravilnosti ne bomo odpravili kar čez noč, a z znanjem, pravimi orodji in sodelovanjem so vsi ti izzivi v celoti rešljivi še prej, kot si večina lahko zamisli. Vendar pa moramo razumeti, da v trenutnih gospodarskih okvirih to gotovo ne bo mogoče – prej nam bo namreč zmanjkalo časa.

Znanstvene raziskave o družbenem kazalcu bruto domačega proizvoda (BDP), na katerem sloni praktično celotno svetovno gospodarstvo, kažejo, da je ta kazalec strogo bilančne narave. Nima torej nobene povezave z resnično družbeno blaginjo in je posledično popolnoma neskladen z realnostjo, tako kot je pravzaprav finančni sektor v celoti. Na drugi strani pa te raziskave kažejo tudi, da je ravno socialna enakost tista, ki ima globoko povezavo z blagostanjem. Ljudje v državah z večjo enakostjo so srečnejši, bolj zdravi in uspešni. Živijo dlje, več je inovacij in ustvarjalnosti, zagreši se manj umorov in manj je kriminala. V teh državah ima tudi manj ljudi težave z debelostjo, duševnimi boleznimi, manj je zapornih kazni, najstniških porodov … Na podlagi takih znanstvenih dognanj, v našem društvu trdimo, da mora biti nova družbena paradigma skladna z enakostjo, in da moramo ljudje obrniti kolesje trenutnega finančnega mehanizma. Moramo razumeti in tudi jasno povedati, da hočemo več enakosti, saj si vsi – prav vseh 100 % ljudi – želimo biti srečni! Ne moremo več sedeti v naslonjaču in pričakovati potrebnih sprememb. Nastopiti moramo radikalno in z novim miselnim pristopom. Temeljito moramo razmisliti o svojih vrednotah in slediti smernicam življenja, ne pa smernicam zaslužka, kot to počnemo sedaj.

Da bi se lahko resnično lotili največjih izzivov, bomo morali razmišljati onkraj omejitev, ki nam jih postavlja tržno gospodarstvo. Kot je dejal Albert Einstein, težav, s katerimi se srečujemo, ne moremo rešiti znotraj okvirov razmišljanja, ki so nas privedli do njih. Pozivamo vas torej k objektivnosti in razmišljanju izven okvirov (outside-the-box). Pogosta argumenta zoper npr. uvedbo obnovljivih virov energije ali univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) sta visoka cena in pomanjkanje sredstev. Vendar pa se na tem mestu resnično vprašajmo, zakaj bi bila cena ovira, če pa lahko kar tako, čez noč, natiskamo npr. tisoč milijard, da lahko finančni mlini meljejo naprej? Kaj sploh je “cena”? Če nas “cena” ovira pri projektih za skupno dobro, potem se resno vprašajmo, kaj jim sploh določi “ceno” in zakaj bi jo morali upoštevati, če pa nas zanima le sledeče: ali želimo to storiti, ali imamo dovolj sredstev in ali smo temu kos? Ali je mogoče stvari vrednotiti tudi kako drugače in gospodarstvo osnovati na drugačnih temeljih. Vprašajmo se, kaj je skozi zgodovino najbolj zaznamovalo napredek človeštva. Denar in zaslužek, ali znanje in izkušnje? Če razumemo denar le kot sredstvo zaupanja (kar, mimogrede tudi je), zaslužek pa kot zelo relativen in z omejitvami okolja povsem neskladen pojem, potem je odgovor na dlani. Spoznajte, da sta znanost in tehnologija v službi potreb celotnega človeštva in ob skrbi za okolje tista pot, po kateri bomo najlažje prišli do boljše in varnejše prihodnosti za vse nas. Nedvomno sta znanost in tehnologija najprimernejši orodji za soočenje s trenutnimi izzivi človeštva, politični sistemi odločanja pa so zastareli.

 

Slovenski promotorji Projekta Venus (The Venus Project)

Društvo Duh časa je tudi slovenski promotor Projekta Venus, ki predstavlja življenjsko delo industrijskega oblikovalca in socialnega inženirja Jacquea Fresca. Gre za trajnostni družbeno – ekonomski model mesta, zasnovanega na trajnosti, v katerem bi bilo poskrbljeno za vse potrebe prebivalcev in okolja. Fresco opozarja na povsem neučinkovite zasnove praktično vseh mest po svetu, ki s svojo razsipnostjo pustošijo planet. Po njegovem mnenju je ravno pojav mest tisto, čemur pravimo “družbeni sistem”, zato bi morali svojo pozornost usmeriti v celostno prenovo urbanih okolij. V iskanju rešitev je oblikoval strukturo naselja, v katerem bi bili prebivalci prehrambeno in energijsko povsem neodvisni od drugih krajev. Če bi se v teh okvirih lotili prenove vseh mest, bi s tem že odpravili večino težav, ki nas pestijo danes. Njegov predlog na virih osnovanega gospodarstva torej predstavlja zasnovo mesta kot celote, ki sistemsko rešuje potrebe prebivalcev. Njegov model je celo tako učinkovit, da bi lahko opustili denar, saj bi bilo vse na voljo … vsem. O rešitvah ne bi odločali na podlagi mnenj, ampak bi jih odkrivali preko raziskav in dognanj. Povedano drugače: politiko bi nadomestili z znanostjo in mnenja z dejstvi. Z uporabo znanosti in tehnologije bi dosegli blaginjo, politične in denarne strukture pa v tem procesu prerasli. V takem sistemu bi sčasoma izginile vojne, revščina, kriminal, družbeno razslojevanje in korupcija, saj je dokazano, da jih povzročata družbena ureditev in okolje, ne pa človeška narava sama po sebi. Vse to je poenostavljen opis sicer zelo obširnega projekta, saj tu govorimo o popolni prenovi celotne globalne infrastrukture, gospodarstva, navsezadnje pa tudi družbe same. Preprosto povedano je to, kar prikazuje Projekt Venus in kar zagovarja in pozdravlja tudi društvo Duh časa, uporaba znanstvenih metod v družbeno skrb.

Več …