Obisk v Venusu

Flattr this!

Leta 2010 se še nisem “prebudil” oz. sem ravno začel postopek odpiranja oči in spoznavanja sveta ter njegovih zakonitosti. Tako sem zamudil predavanje Jacque Fresca v Gallusovi dvorani. Spraševal sem se, ali bom imel še kdaj priložnost videti njegovo predavanje v živo. Na srečo se je možnost ponudila 2 leti nazaj v Banja Luki.

Ne le, da sem videl predavanje, imel sem možnost biti v hostlu kar 5 dni in se družiti z Jacqueom in Roxanne. Družba vseh fantov in punc z območja bivše Jugoslavije in tudi širše, je naredila name še dodatni vtis. Edino, kar je manjkalo, je bilo videti Venus v živo. Za to sem moral počakati še 2 leti in za izlet na Florido mi ni niti malo žal … žal mi je le, da nisem mogel ostati še dlje :).

Naj povem, da je moj izlet vključeval tudi obisk Shawna Hodginsa, kjer sva posnela nekaj video gradiva, ter preizkušala različne možnosti snemanja pred zelenim zaslonom. Obiskal pa sem tudi Douglasa Maletta, ki je dvakrat gostoval v naši oddaji Zdaj pa dost (23.januarja 2013 in 11. marca 2013) in NASA Kennedy Space Center na Floridi.

Moj obisk se je začel v soboto na ogledu. S Shawnom sva prispela malo bolj zgodaj, nekje ob 12h. Parkirali smo na začetku posesti, da smo pustili prostor za goste pri vhodu. Takrat je prišel tudi Stan iz Miamija, dolgoletni podpornik in koordinator pri Projektu Venus. Okolica je, kot je videti na slikah, nekakšen tropski raj. Povsod palme, cel kup divjih živali, kot so veverice, ptice, pri sosedu osli in krave (ki jih je zabavno hraniti) ter 2 aligatorja v “jezercih” med stavbami. Po vzoru pasu stanovanjskih hiš v okroglem mestu, se iz ene stavbe ne vidi naslednje in je tako prikazana zagotovljena zasebnost v mestih, kot jo predlagajo Frescovi načrti.

Roxanne nas vidno navdušena pozdravi pred vhodom v prvo kupolasto stavbo. Po objemih in prvih vprašanjih vstopimo ter pozdravimo še Jacquea. “Good of you to come visit” mi pravi gospod, ki je nedavno praznoval 98 rojstni dan in se me očitno tudi dobro spomni. Prenesem pozdrave od vseh iz Slovenije in Roxanne dam Mladino, v kateri je bil objavljen prispevek o njunem obisku v Sloveniji l. 2010. Joelu in Roxanne pomagamo pripraviti prostor za predavanje, postavimo stole itd. Čas kar hitro mineva in nekaj ljudi že čaka na začetek. Medtem ko Joel pripravlja kamero, zvok in luči, se že razživi debata z Jacque-om in nekaj obiskovalci. Sledi bizaren trenutek, ko Jacque vstane, gre v kuhinjo ter meni in ostalim prinese krožnik, poln čokoladnih piškotov :). Presenečeni ostanemo brez besed in ob momljanju v brado “saj res ne bi bilo treba” vzamemo vsak po en piškot. No comment.

Joel da znak, da je vse pripravljeno – vsa sobotna predavanja se posnamejo in arhivirajo, za kasnejšo uporabo v filmih, odlomkih in video vsebinah – in Roxanne naredi uvod v ogled centra. Sledi uvodni 10 minutni video z uvodom v ideje Projekta Venus. Po koncu projekcije Jacque začne z predavanjem, ki se dotika današnjih problemov in se ponavljajo že zadnjih 100 let. Kot smo že vajeni začini govor z dogodivščinami iz svojega življenja. Predavanje traja kako uro in pol v prijetnem, klimatiziranem prostoru pod ovalno streho.

Po končanem predavanju in hitrem prigrizku se ogled nadaljuje zunaj. Celotno posestvo je bilo pred njunim prihodom en sam nasad paradižnikov in je zelo navdušujoče videti preobrazbo v “tropsko predmestje”. Roxanne nas popelje na ogled kupolastih zgradb na parceli. Tri zgradbe so predvidene za stanovalce in so skromno, a funkcionalno opremljene. V večini je tudi ogromno knjižnih polic, ki se šibijo pod težo raznovrstnih znanstvenih knjig, ki jih je Jacque zbral v vseh teh letih. Kar nekaj pa je tudi takih, ki jih je dobil v dar od obiskovalcev. Za nekatere od njih brez dlake na jeziku pravi: “this is mostly BS – bad science :)”. Stavbe so, kljub precej skromnem vzdrževanju in sedaj že kar lepi starosti (okoli 30 let), videti zelo lepo. Seveda so bile zgrajene “na roke” saj za kaj več ni bilo sredstev pri izgradnji.

Še en zanimiv podatek: ko so na parceli zgradili prvo bivalno kupolasto zgradbo, so prišli občinski veljaki oceniti statiko in trdnost, saj nihče ni poznal nosilnih lastnosti kupolastih stavb. Prišli so tudi gasilci in preverili požarno varnost. Kmalu za tem se je oglasil celo FBI, saj so sumili možnost gojenja prepovedanih rastlin v – kar je bilo njim videti – komuni hipijev :). Po vseh teh preiskavah in ogledih, so bili zadovoljni z vsem. Ob izgradnji še preostalih stavb pa sploh niso več pregledovali načrtov ali prihajali v kontrolo, ampak le še rekli, naj na koncu prineseta papirje in načrte, da jih vpišejo v kataster. Izkazalo se je namreč, da strukture močno presegajo vse varnostne standarde.

Trenutno poleg Jacquea in Roxanne tam živi še Joel, ki pomaga pri snemanju dokumentarnih filmov, administraciji in urejanju okolice. Četrti, zadnji stanovalec je Jeff, “čarovnik” za 3D animacije. Prostovoljno se je pridružil ter je neutrudno cele noči za računalnikom in potem seveda podnevi spi :).

Po ogledu bivalnih prostorov nadaljujemo ogled v veliki delavnici. Na ogled je približno 400 modelov različnih struktur, vozil, plovil, mostov, mest itd. Roxanne odgovarja na vprašanja in predstavi vse glavne skupine modelov. Dlje se zadržimo pri modelu mesta, kjer sledi daljša razlaga, zakaj je mesto okroglo, katere so prednosti itd. Sledi diskusija in vprašanja, večinoma o ceni, lokaciji itd.

Nadaljujemo v naslednjo zgradbo, ki je polna modelov različnih struktur, proizvodnih obratov, mostov itd. Sledi še več vprašanj in pogovorov. Na poti nazaj si ogledamo še vsa jezerca in pozdravimo aligatorje :). Po povratku v predavalnico sledi še en odmor za malico in zatem še eno predavanje. Tokrat je bilo govora o alternativah in o tem, kaj Projekt Venus je. V tem delu je bilo tudi nekaj praktičnih prikazov implementacije idej in veliko odgovarjanj na vprašanja. Glede na to, da smo bili prisotni tudi koordinatorji nekaterih projektov, smo se pridružili pogovoru aktivno, kar pomeni, da smo tudi mi odgovarjali na vprašanja. Po zaključku smo se počasi razkropili v skupinice in se pogovarjali z obiskovalci. Po sobotnem ogledu je bil Jacque kar utrujen, zato nismo ostali predolgo in smo pustili, da si z Roxanne odpočijeta. Odpravili smo se do bližnjega mesteca na večerjo v restavracijo, kjer se je debata nadaljevala in izmenjali smo si kontakte. Večerno druženje je zaključilo zanimiv dan in polni vtisov smo se razšli.

S tem pa se moj obisk še ni popolnoma končal. Po dogovoru z Roxanne se vrnem v Venus v četrtek, da bom pomagal pri arhiviranju knjig, ki so “raztresene” po vseh objektih :). Po prihodu se najprej z Roxanne dogovorim, kaj in kako točno bomo arhivirali. Prav tako bomo razvrstili knjige na tiste, ki so dejansko relevantne in na tiste, ki niso. V arhiv bodo šle samo prve. Glede na to, da bom v naslednjih dneh arhiviral, je bilo kar primerno, da sem se nastanil v stavbo za arhiv :). Prostora je še veliko, ležišče je udobno in velik delež dela je blizu :). Opozorijo me, da naj se ponoči ne gibam predaleč in mi dajo ogromno svetilko. Kar nekaj divjih živali, ki so tudi nevarne je v teh krajih in ponoči so še bolj aktivne.

Takoj prvo jutro sem zjutraj na poti k Joelu srečal enega od dveh aligatorjev. Prestrašila sva en drugega :). Jaz sem obstal, aligator pa se je pognal nazaj v svoje jezerce. Jutra v Venusu znajo biti kar zanimiva. Razen arhiviranja, sem tudi poslikal svoje delo in celo ekipo pri delu na dokumentarnem filmu The Choice is Ours ter jih objavil na družabnih omrežjih. Prav tako mi je uspelo nekaj ur na dan preživeti z Jacque-om in se učiti risanja. Po dolgem času sem tudi dobil domačo nalogo. Ko ti da domačo nalogo Jacque Fresco, je ni tako težko narediti kot v srednji šoli :)).

Roxanne je resnično neverjetna in drži pokonci vse v Venusu. Večkrat sem pozabil jesti in mi je prinesla kaj za pod zob, saj v arhivu ni kuhinje :). Ponudil sem se, da pokosim travo, pa ji ni bilo prijetno, da se ne bi slučajno z kosilnico vred zvrnil k aligatorju :). Kot bi mignil je že “letela” s kosilnico okoli bajerjev.

Moj obisk se je počasi bližal koncu. Jacque in Roxanne sta še odgovorila na vprašanja, ki sem jih prinesel s seboj. Nekaj se jih je nabralo v mesecih pred mojim prihodom. Zadnji dan sem Roxanne predal vse moje arhivirano delo, kupil in spakiral sem naročene knjige ter set DVD-jev s predavanji. Slovo je bilo, kot vedno, težko in upam, da mi bo v bližnji prihodnosti uspelo priti na obisk za dalj časa. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Jacqueu in Roxanne za vse, resnično sta ena najbolj skromnih ljudi, kar sem jih imel priložnost spoznati. Kmalu nasvidenje!

Invalid Displayed Gallery