22. 3. 2016

Nov družbeni dogovor

Flattr this!

(še v pripravi)

S to peticijo bomo (ko bo pripravljena) pozivali k oblikovanju nove, primernejše družbene ureditve. Ta kampanja ne bo poziv k neki določeni, že izdelani viziji, ampak bo predlog k upoštevanju najbolj splošnih načel, ki spodbujajo življenje na Zemlji. Ta načela so:

  • Največja skrb človeštva je sodelovanje za skupno dobro vseh živih bitij in biosfere.

  • Življenje je neprecenljivo v vseh oblikah in naj neovirano uspeva povsod, kjer je to mogoče.

  • Vsi prebivalci planeta imajo pravico do vseh Zemljinih naravnih virov in njihove uporabe za skupno dobro.

  • Vsak človek je enakovreden del svetovne skupnosti ljudi in svoboden državljan Zemlje.

  • Naša skupnost naj bo zasnovana v duhu sodelovanja in razumevanja narave, to pa moramo pridobiti že z najbolj osnovnim izobraževanjem.

  • Zagotavljati moramo vsem ljudem vse, kar potrebujejo za zdravo, polno, obstojno življenje in to prosto, brezplačno in brez obveznosti.

  • Spoštujovati moramo omejitve narave in njenih virov ter tako zagotavljati kar najmanj trošenja in odpadkov.

  • Iskati moramo rešitve in zagotavljati napredek, v prvi vrsti z uporabo logike in razpoložljivega znanja.

  • Priznavati moramo svojo dolžnost za skrb in sočutje tistim članom družbe, ki zanjo niso zmožni prispevati.

  • Priznavati moramo svojo odgovornost za ohranjanje raznolike in obstojne biosfere v užitek vsem prihodnjim generacijam

Sistem bomo zasnovali na teh načelih in to z orodji, ki jih imamo na voljo. Ta orodja so znanje, tehnologija, inovativnost, iznajdljivost, odločnost, volja in sodelovanje.


Obrazložitev:

Izzivi, s katerimi se soočamo danes, so sistemskega izvora (korupcija, onesnaževanje, kriminal, vojne, revščina …). Nemogoče je pričakovati, da bomo zgolj s površinskimi popravki odpravili omenjene težave, zato bi morali dati pod drobnogled kar družbeni sistem v celoti. Ob upoštevanju možnosti, ki jih imamo danes (stopnja razvoja, znanje, količina virov, človeška iznajdljivost …), bi lahko skupaj zasnovali trajnostni, sonaravni in človekoljubni družbeni dogovor, na katerem bi zgradili zdravo družbo prihodnosti. Razmere pri nas in v svetu so take, da je v bistvu neizogibno iskanje novih celostnih sistemskih rešitev, saj je naš trenutni družbeni sistem tako kompleksen, da ga je zelo težko spreminjati brez nezaželenih posledic. Zato smo tudi, vsaj kar se tiče nekaterih ključnih vprašanj, kot družba obtičali na mestu.

Primeri:

  1. Z (neizogibno) avtomatizacijo in optimizacijo proizvodnje prihaja do t. i. tehnološke brezposelnosti. To pomeni, da je v proizvodnji potrebne vedno manj človeške delovne sile. Ljudje izgubljajo službe, s tem pa prebivalcem pada kupna moč. Brezposelni nimajo zaslužka, so v breme državi, to pa seveda med drugim tudi zelo zavira gospodarstvo.
  2. S kakovostnimi in trajnimi izdelki bi (poleg drugega) delno rešili tudi problem odpadkov, vendar bi proizvodnja zgolj takih izdelkov imela pogubne posledice za gospodarstvo, kot ga poznamo danes (ljudje bi le enkrat v življenju kupili npr. pralni stroj, avto ali žarnice).
  3. Elektrifikacija javnega in osebnega transporta bi skupaj s prehodom na obnovljive vire energije in prenovo energetske infrastrukture lahko ustvarila veliko število novih delovnih mest, vendar pa bi jih gotovo tudi mnogo ukinila. Elektrika bi zaradi novega “brezplačnega” goriva postajala vedno cenejša, to pa bi resno ogrozilo trenutno gospodarstvo, ki tako rekoč temelji na fosilnih gorivih. Električni motorji so poleg tega še precej manj kvarljivi kot motorji na notranje izgorevanje, zato bi službo izgubil tudi marsikateri serviser.

Takih primerov je še veliko, gotovo ima vsak med nami kakšnega v mislih. S poglabljanjem v težave trenutnega sistema in predvsem ugotavljanjem njihovih vzrokov lahko pridemo do zaključka, da bi bilo morda res najbolje na novo zasnovati kar celoten družbeni sistem. Najnovejša odkritja v znanosti in tehnologiji to celo na vso moč spodbujajo, saj nam trenutna ureditev zelo otežuje uvedbo npr. obnovljivih virov energije, brezplačnega zdravstva ali univerzalnega temeljnega dohodka.