Ko se je l. 2022 ustanovilo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, smo se v Društvu Duh časa zelo razveselili, saj smo v njem videli zaveznika pri reševanju izzivov, ki jih naslavlja naša osnovna dejavnost. Zlasti ob dejstvu, da so nam od 1.6.2022 krili stroške najema prostora v BTC Emporium.  Danes, po vseh srečanjih, obljubah, zagotovilih in besedah, ki jih je prelomila ta organizacija, smo ostali preprosto brez besed. A ne bomo tiho …

Obljuba Računalniškega sklada

Na prvih srečanjih s predstavniki ministrstva leta 2022 smo bili seznanjeni z načrti za vzpostavitev nacionalnega »Računalniškega sklada«, katerega namen naj bi bil tudi vračanje odsluženih računalnikov iz državne uprave in javnega sektorja nazaj v družbo.

Na prošnjo ministrstva smo pripravili podrobno predstavitev našega modela delovanja, vključno z organizacijskimi, logističnimi in kadrovskimi vidiki, ki so potrebni za uspešno dolgoročno obnovo in razdeljevanje računalniške opreme (predstavitev je tukaj). Upali smo, da bodo naše več kot desetletne praktične izkušnje prispevale k oblikovanju učinkovitega nacionalnega mehanizma.

Kot nam je bil predstavljen, naj bi Računalniški sklad vračal v družbo računalnike v državni lasti s knjigovodsko vrednostjo nič evrov. Predviden model je temeljil predvsem na izposoji opreme, ne na njenem prenosu v last uporabnikov. Na podlagi naših izkušenj smo opozorili, da bi bilo podarjanje opreme bistveno bolj smiselno in učinkovito kot sistem izposoje.

Po teh razpravah je komunikacija o Računalniškem skladu skoraj povsem zamrla. Nekaj časa pozneje smo iz medijev izvedeli, da je 13.000 prenosnikov shranjenih v nekem skladišču …

Vzpostavitev mehanizma MIRO

Ministrstvo je pozneje vzpostavilo mehanizem MIRO za razdeljevanje prenosnih računalnikov. Vendar se je njegovo izvajanje izkazalo za zahtevno. Na spletnem srečanju, ki so se ga udeležili predstavniki večjih slovenskih humanitarnih organizacij, so predstavniki ministrstva predstavili program in pogoje za pridobitev opreme. Udeleženci smo imeli številna vprašanja glede upravičenosti in dostopnosti mehanizma.

Ena od pogosto izpostavljenih skrbi je bila, da so iz sistema izključene nekatere ključne ranljive skupine prebivalstva, med njimi starejši, invalidi, študenti in brezdomci. Tem vprašanjem kljub njihovi neposredni povezavi z digitalno vključenostjo ni bilo namenjene dovolj pozornosti.

Ko je MIRO začel delovati, se je na našo organizacijo usul val novih prošenj. Posamezniki, ki niso izpolnjevali pogojev za pridobitev prenosnika prek državnega mehanizma, so se začeli obračati na naše prostovoljsko društvo. Ker letno prejmemo približno 200 do 300 še uporabnih prenosnikov, je število prošenj hitro preseglo naše zmogljivosti. V začetku leta 2025 je na prenosni računalnik čakalo že približno 400 prosilcev.

Negotovost glede nadaljnje podpore

Podpora ministrstva za kritje najema naših prostorov je bila predvidena do 31. maja 2025.

O možnosti podaljšanja smo se začeli pogovarjati več kot leto dni pred iztekom pogodbe in ves čas prejemali zagotovila, da nadaljevanje sodelovanja ne bi smelo predstavljati težave. Za podporo tem pogovorom smo prostovoljno pripravili poročilo o svojem delu in dosežkih v obdobju financiranja.

Po oddaji poročila je komunikacija skoraj povsem zastala.

Nekaj mesecev pozneje smo bili obveščeni, da poročilo ni dovolj podrobno in da ministrstvo potrebuje dodatne podatke o regijah, starostnih skupinah, prejemnikih, šolah ter statistične analize in projekcije. Zahtevane informacije smo pripravili in posredovali, čeprav takšna obveznost nikoli ni bila formalno določena. To poročilo je tukaj.

Tudi po tem nismo prejeli formalnega odziva.

Tik pred iztekom pogodbe smo bili neuradno obveščeni, da podpora ne bo podaljšana. Uradne obrazložitve za takšno odločitev nikoli nismo prejeli.

Dodatno skrb vzbuja dejstvo, da po treh letih sodelovanja ne razpolagamo s skoraj nobeno uradno dokumentacijo o tem procesu. Poleg pogodbe in enega aneksa nismo prejeli zapisnikov, evalvacij, pojasnil ali zaključnih dokumentov, ki bi dokumentirali sodelovanje med ministrstvom in našo organizacijo.

Pomoč zasebnega sektorja

Nastalo situacijo je na koncu pomagal rešiti zasebni sektor. Družba BTC d.d. je prepoznala družbeni pomen naše dejavnosti ter nam zagotovila nove prostore v sklopu Emporiuma, s čimer nam je omogočila nadaljevanje dela. Brez te podpore bi bila naša sposobnost pomoči uporabnikom resno ogrožena. Ko smo novembra 2025 ponovno vzpostavili delovanje v novi delavnici, je na računalnik čakalo že približno 500 posameznikov.

Na poznejših srečanjih v okviru mreže NVO-VID so predstavniki ministrstva izrazili pripravljenost, da bi do konca leta 2025 naši organizaciji predali med 300 in 400 odpisanih prenosnikov v državni lasti.

Do takšnega prenosa ni prišlo.

Vprašanje državne računalniške opreme

V začetku leta 2026 se je vendarle odprl dialog s skrbnikom odpisane državne IKT-opreme. Po informacijah, ki smo jih prejeli v teh pogovorih, količina razpoložljive opreme bistveno presega prvotne ocene in naj bi štela več tisoč kosov. Naša organizacija je s skrbnikom te opreme delila vse izkušnje in znanje, pridobljeno pri preteklih projektih razdeljevanja državne računalniške opreme, vključno z aktivnostmi v času epidemije covida-19.

Kljub temu do danes ni bilo opaznega napredka.

To odpira širše vprašanje: zakaj država, ki ima na voljo tako zakonsko podlago kot tudi fizična sredstva za zmanjševanje digitalne izključenosti, še vedno nima učinkovitega sistema za vračanje neuporabljene javne računalniške opreme nazaj v družbo?

Pogled naprej

Kljub vsem izzivom Društvo Duh časa nadaljuje svoje delo. S pomočjo zasebnih donatorjev in drugih podpornikov nam je uspelo število čakajočih zmanjšati s približno 500 na okoli 300 prosilcev. Hkrati pa se po ocenah v državnih institucijah še vedno nahaja približno 2.000 prenosnikov, ki so neuporabljeni ali v postopku odpisa. Ta oprema je bila kupljena z javnimi sredstvi in predstavlja stvarno premoženje države. Slovenska zakonodaja že danes omogoča njen odpis, prenos in ponovno uporabo.

Težava torej ni v zakonodaji, temveč v njenem izvajanju.

Naša organizacija že več kot petnajst let dokazuje, da je mogoče s ponovno uporabo računalnikov hkrati zmanjševati digitalno izključenost, podpirati izobraževanje, prispevati k okoljski trajnosti in povečevati učinek javnih naložb. Verjamemo, da odpisani računalniki ne sodijo v skladišča, medtem ko številni posamezniki, družine, učenci in drugi ranljivi prebivalci še vedno nimajo dostopa do osnovnih digitalnih orodij.

Infrastruktura obstaja.

Zakonska podlaga obstaja.

Potreba nedvomno obstaja.

Potrebujemo torej le malce politične volje in prostovoljce Društva Duh časa.