Do pred kratkim je bil v obravnavi predlog Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti, na katerega smo svoja opažanja in predloge poslali tudi v Društvu Duh časa. V okviru javne razprave smo predlagali sledeče:

1. Predlog zakona pomembno prispeva k zadevnemu področju, a vsebuje kar nekaj vidikov, ki niso bistveno povezani z digitalno vključenostjo. Zato predlagamo, da se pripravi nova verzija zakona, v kateri se spodbude osredotočajo na digitalno vključenost kot tako v smislu definicije, ki je predstavljena v uvodnem delu, in sicer, da digitalna vključenost sloni na štirih stebrih:

• dostopnost in razpoložljivost IKT infrastrukture in digitalnih storitev,
• aktivnega državljanstva v informacijski družbi,
• zaupanja in občutka varnosti ter
• digitalnih kompetenc.

Predlog zakona namreč v veliki meri vključuje razvoj gospodarstva in izobraževanja v povezavi z digitalizacijo. To je seveda pomembno, vendar pa imata področji gospodarstva in izobraževanja svoji področni ministrstvi, svojo področno zakonodajo in posledično vire za spodbujanje digitalizacije. Žalosti nas namreč dejstvo, da je iz zakona mogoče razbrati, da bodo sredstva za digitalno vključenost bila namenjena razvoju digitalizacije na drugih področjih. Digitalna vključenost je namreč problematična v ciljnih skupinah, ki so socialno, ekonomsko in drugače šibkejše, ne moremo pa trditi, da v to ciljno skupino sodijo učitelji. Pri digitalni vključenosti učiteljev, gre za njihov kadrovski razvoj, kar pokriva resorno ministrstvo. Prav tako ni jasnega razloga, zakaj naj bi zakon spodbujal podjetnost in podjetništvo na področju digitalizacije, saj se v njun razvoj vlaga že vrsto let. Predlagamo torej, da se iz tega zakona izključijo spodbude za področje izobraževanja (šolskega sistema) in gospodarstva ter se prenesejo v njihovi resorni zakonodaji.

2. Čudi nas, da se v digitalno vključenost vključujejo t. i. specialne digitalne kompetence. Strinjamo se, da je to pomembno področje za digitalni razvoj družbe, vendar pa gre tu za strokovni razvoj področja in ne za digitalno vključenost. Predlagamo, da se iz zakona izključi predvideno financiranje specialnih digitalnih kompetenc, njihovo pridobivanje prenese v drug zakonodajni okvir, v tem zakonu pa osredotoči na t. i. osnovne in napredne digitalne kompetence.

3. Ne razumemo, po kakšni logiki so oblikovane ciljne skupine. Pri digitalni vključenosti gre v bistvu za socialno vključenost v digitalni in informacijski družbi. Zato nas zelo preseneča, da med ciljnimi skupinami v njihovi opredelitvi, pa tudi kasneje pri konkretnejših ukrepih, ni socialno šibkejših. Seveda so v vseh navedenih skupinah posamezniki, ki sodijo med socialno šibkejše, a jih predlog zakona na nobenem mestu ne izpostavi. Celo več, subvencionira nakup (res da ne v letu 2022) opreme učiteljev, ki imajo po definiciji zagotovljen osebni dohodek. Zato predlagamo, da se subvencioniranje spodbud za digitalno vključenost nameni poleg otrok in mladini (ciljne skupine 1. do 5.) ter starejšim (ciljna skupina 8. upokojencem) tudi drugim starejšim (niso še vsi upokojeni) ter prednostno socialno ogroženim torej prejemnikom socialne pomoči, brezposelnim, invalidom, osebam s posebnimi potrebami, dolgotrajno bolnim. Za vse ostale, ki izpadejo iz teh kategorij (revni zaposleni, v trenutni stiski, s premalo znanja ipd.) kar se tiče računalniške opreme z veseljem poskrbimo v našem društvu.

4. V zakonu močno pogrešamo okoljski, trajnostni vidik!

4a. Predlog zakona z bonom, posebej z bonom za leto 2022, spodbuja nakup nove in prenovljene računalniške opreme. Pozdravljamo vključitev prenovljene opreme, pogrešamo pa nakup rezervnih delov in servisne storitve. Z njima se namreč bistveno podaljša uporaba obstoječe opreme, kar ima izjemno pomemben pozitiven okoljski vpliv. Predlagamo torej, da se med možnosti subvencioniranja, oziroma porabo bonov, vključi tudi nakup rezervnih delov za računalniško opremo in njeno servisiranje.

4b. Pozdravljamo, da bon ni namenjen nakupu licenčne programske opreme, saj ta zelo negativno vpliva na trajnostni vidik. Močno in po nepotrebnem namreč skrajšuje dobo uporabnosti strojne opreme. Po drugi strani pa imamo na voljo vrsto odprto kodnih programskih rešitev, ki računalnikom (pa tudi drugi opremi) bistveno podaljšajo življenjsko dobo. Zato predlagamo, da se v možnosti subvencioniranja vključijo aktivnosti razvoja, prilagajanja, slovenjenja in nameščanja odprto kodne programske opreme ter usposabljanja za njihovo uporabo.

5. Glede na to, da z našo prostovoljsko dejavnostjo Računalniki za socialno ogrožene že desetletje bistveno prispevamo k digitalni vključenosti najšibkejših članov naše družbe (blizu 6000 podarjenih računalnikov), menimo, da bi dosegli velik učinek na področju digitalne vključenosti, če bi s subvencijami podprli tovrstno dejavnost. Dejavnost vključuje zbiranje rabljene računalniške opreme, njeno strojno in programsko opremljanje, podaritev končnim uporabnikom ter spremljevalne organizacijske in razvojne aktivnosti. S prostovoljnim delom in minimalnimi stroški smo razvili zelo učinkovit proces dela, ki ima zelo velik učinek.

Poudarjamo, da v našem društvu računalniške opreme ne prodajamo in je tudi ne nameravamo, saj je naš namen koriščenje obstoječih virov v korist najšibkejših, ki si nakupa tako ne morejo privoščiti. Zato dejavnosti zakon ne more podpreti z bonom za nakup prenovljene opreme. V kolikor pa bi naša dejavnost bila podprta tako, da bi si lahko zagotovili ustrezne delovne prostore (prostovoljcev imamo veliko več kot prostora, donacij rabljene opreme veliko več kot skladiščnih kapacitet) in zaposlitve, bi bil učinek našega dela otipljiv v vsakem statističnem merjenju. Predlagamo, da to dejavnost podprete na enega ali več od naslednjih načinov:

– subvencioniranje delovanja nevladnih organizacij, ki izvajajo tovrstno dejavnost,

– subvencioniranje delovanja centra za obnovo rabljene računalniške opreme v korist najšibkejših članov družbe,

– vzpostavitev javne službe, ki bo izvajala tovrstno dejavnost.

Zahvaljujemo se vam, da ste naš odziv prebrali in upamo, da boste vsaj katerega od predlogov uspeli vključiti. Glede na kratek rok za oddajo predlogov (mesec dni), dejstva, da smo zanj izvedeli šele pred 2 tednoma in, da delujemo kot prostovoljci, žal nismo uspeli pripraviti temeljitejše argumentacije predlogov.

Za Društvo Duh časa pripravila: Matjaž Ugovšek in Simona Knavs